V sodelovanju s Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji smo 12. januarja 2022 organizirali okroglo mizo o prihodnosti novinarstva v Evropski uniji (EU), v kateri sta z nami spregovorila evropska poslanca dr. Milan Zver (ELS) in Irena Joveva (Renew).
Kako nujno je novinarstvo za obstoj demokratične družbe? Kako preprečiti pritiske in napade na novinarje ter jim zagotoviti njihovemu poslanstvu ustrezen družbeni status in pomen? Kako zagotoviti strokovnost novinarstva?
S poslancema sta se pogovarjala študenta Jakob Murovec in Neža Borkovič.
Skozi razpravo smo odprli več za novinarje pomembnih tem in čeprav v uri pogovora nismo rešili težkih vprašanj, smo hvaležni, da imamo priložnost o njih razpravljati. Evropski poslanci so predstavniki vseh državljanov, tudi novinarjev in študentov. Zato smo veseli, da smo lahko dvema poslancema predstavili svoje pomisleke in zastavili vprašanja, ker tudi naše mnenje šteje.
Ciklus razprav Moje mnenje šteje poteka v okviru kampanje Evropskega parlamenta za krepitev poznavanja EU in aktivnega državljanstva skupajsmo.eu.
Razpravo si lahko ogledate na YouTube kanalu Evropskega Parlamenta Slovenije: https://youtu.be/G8ziKllU-Mc
Razpravo smo odprli z vprašanjem, s katerim smo jo tudi naslovili – ali lahko demokratična družba obstaja brez odgovornega, ugledna in neodvisnega novinarstva?
Jakob je dejal, da je kvalitetno in neodvisno novinarstvo ključno, zato tudi vidi smisel v novinarstvu in v temu, kar se uči na fakulteti. Oba poslanca sta se strinjala, da so svobodni mediji neločljivo povezani z demokracijo.
V bližnji prihodnosti pričakujemo evropski akt o svobodi medijev, ki bo varoval pluralnost in neodvisnost medijev na notranjem trgu Evropske unije (EU).
Glede zaposlovanja novinarjev veliko negotovosti
Kot študenti pereč problem opažamo pri odpuščanjih v slovenskih medijih. Starejši kolegi nam govorijo o negotovosti delovnih mest. Zato se sprašujemo, kakšen je položaj zaposljivosti v Sloveniji v primerjavi z mednarodnim prostorom.
Irena Joveva je priznala, da je bila tudi sama skoraj vseh osem let dela v novinarstvu prekarka in da če bi bilo drugače, se verjetno ne bi odločila za korak v drugo stroko. Opaža, da je Slovenija glede zaposlitev v primerjavi z ostalimi evropskimi državami v povprečju. A kot je k temu dodal Milan Zver, lahko EU pripravi le podlago, za konkretne odločitve pa so odgovorne posamezne države članice.
Z evropskim aktom o svobodi medijev proti političnim pritiskom
Finančni vidik in nezanesljivost delovnih mest je samo eden iz nabora pritiskov na novinarje. Soočajo se s političnimi pritiski in pritiski družbe. Pritiski so bili prisotni vedno, a so bili v preteklem letu, predvsem politični, pogostejši, o čemer se je odvilo tudi več razprav v evropskem vrhu.
Zver je v razpravi pripomnil, da je marsikje situacija glede medijev slabša kot v Sloveniji. Joveva je temu pritrdila, a dodala, da je to slaba tolažba: »Ne smemo se sprijazniti s trenutno situacijo pri nas, ker je drugje slabše.« Nadalje je dejala, da nobena država na žalost ni imuna na pritiske, je pa situacija ponekod resnejša. Veseli se evropskega akta o svobodi medijev, ki bo varoval pluralizem medijev ter preprečil širjenje podrejanja medijev in spreminjanja teh v državna glasila, kakor se dogaja na Madžarskem.
Po drugi strani poslanec Zver v Sloveniji opaža neuravnotežen medijski prostor in zato zagovarja, da so politiki sami svoji mediji na družbenih omrežjih. Kjer pa, kot je dodala Joveva, jim nihče ne gleda pod prste.
STA-nje v Sloveniji povzročilo razprave v Bruslju
O pritiskih priča vroča tema prejšnjega leta – Slovenska tiskovna agencija, ki je skoraj celo leto delala brez plačila s strani države za opravljeno javno službo. Dogajanje je sprožilo plaz razprav v Bruslju.
Čeprav je Jakob opozoril, da so se visoki evropski politiki, na primer podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, večkrat dotaknili te teme, je gospod Zver trdil, da se o dogajanju glede STA v prestolnici EU ni veliko govorilo.
Po drugi strani je Joveva slišala veliko razprav glede dogajanja v Sloveniji. Po njenih besedah ji ni bilo treba razlagati, kaj se dogaja pri nas, saj so tuji politiki dogajanje spremljali sami. »Pozivov je bilo res veliko in to pove vse,« je dejala. Res pa je, da smo imeli lani v Bruslju več pozornosti zaradi predsedovanja Svetu EU.
Kredibilno novinarstvo ključno v času krize
Po govoru o različnih pritiskih in tragičnih posledicah pritiskov na novinarje, sta Jakob in Neža spomnila na prijetnejšo temo. V času krize, predvsem v prvem valu epidemije, smo opazili porast zaupanja v naš poklic. Študentje menimo, da je kredibilno novinarstvo v času krize nuja in da ga je treba varovati.
Joveva je zatrdila, da je kredibilno novinarstvo ključno v vseh obdobjih, v kriznih pa še posebno. Že zaradi tega, ker v takih časih več ljudi spremlja novice. Tudi Zver je pritrdil, da demokracija potrebuje dobre medije. »Medijski pluralizem je med stebri demokracije in to moramo pri nas še izboljševati,« je zaključil.
Skozi razpravo smo odprli več za novinarje pomembnih tem in čeprav v uri pogovora nismo rešili težkih vprašanj, smo hvaležni, da imamo priložnost o njih razpravljati. Evropski poslanci so predstavniki vseh državljanov, tudi novinarjev in študentov. Zato smo veseli, da smo lahko dvema poslancema predstavili svoje pomisleke in zastavili vprašanja, ker tudi naše mnenje šteje.