Razmere na RTV Slovenija
Avtorji: Tjaša Lorbek, Rožle Oštir, Urška Žižek
Foto: Sabina Zorman
V zgodovini obstoja RTV Slovenija razmere v hiši niso bile nikoli tako slabe kot v zadnjih letih. Premeščanje, podrejanje in šikaniranje zaposlenih ter odvzem uredniške avtonomije so zaposlene, predvsem novinarje in urednike, postavili v negotov položaj, zaradi katerega je mnogo zaposlenih zapustilo RTV. Tisti, ki so ostali, se skoraj dve leti borijo za svoje pravice in obstanek javne RTV ter kljub stavkam niso prekinili s svojim delom. Ker je delo na televiziji ekipno, so se soočali tudi z izzivom, kako skupaj s tistimi, ki so bili bolj naklonjeni novemu vodstvu, zagotoviti kar se da kakovosten in politično nepristranski program ter ostati javni servis, kakršnega si slovenska javnost zasluži.
»Podobne razmere na RTV potekajo že nekaj let, niso pa se odražale na tako očiten in brezsramen način, kot se to dogaja danes,« je situacijo, v kateri so se znašli na RTV, opisal montažer Dejan Koban. Po njegovem mnenju je določena politična opcija zlorabila instrument moči za zasledovanje lastnih ciljev, kar se je pokazalo že na primeru STA. Ta se je z menjavo oblasti uspel postaviti (ali pa se vsaj postavlja) nazaj na noge, a boj se je sedaj premaknil na Kolodvorsko ulico. Ker uničevanje STA od zunaj ni uspelo, so se z zasedanjem vodilnih položajev na RTV poslužili vnašanja razdora od znotraj.
Nezakonite rošade
V začetku leta 2021 je Igorja Kadunca na mestu generalnega direktorja RTV zamenjal Andrej Grah Whatmough. Njegovo imenovanje je bilo, kot se je kasneje tudi pravnomočno izkazalo, nezakonito. Grah Whatmough namreč ni imel več let vodstvenih izkušenj, ki jih je delovno mesto zahtevalo. Ko se je Kadunc pritožil na sodišče, ki je na drugi stopnji res potrdilo, da Grah Whatmough izkušenj nima, je ta odstopil in se ponovno prijavil, pogoj vodstvenih izkušenj pa je programski svet vmes izbrisal. Tako je bil prvo leto na čelu RTV nezakonito, po enem letu pa zakonito.
Grah Whatmough je nato razrešil direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak. To je storil med poletnimi počitnicami z nesklepčnostjo programskega sveta, ko je bilo na seji prisotnih manj kot 15 članov. Gorščak ni imela možnosti, da bi na svojo razrešitev kakorkoli ugovarjala. Njeno razrešitev je sodišče prav tako razglasilo za nezakonito, a je to storilo dva dni po uradnem poteku njenega mandata, zaradi česar je imela pravico do odškodnine, ne pa tudi do svoje funkcije – slednjo je do nedavnega opravljal nekdanji predsednik urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija.
Z garnituro novih vladajočih na RTV je vedno lažje prihajalo do še več menjav na pomembnih položajih.
Nezaupanje narašča
Med Gorščak in Urbanijo je mesto direktorja televizije začasno zasedal Valentin Areh, pod čigar taktirko je prišlo do neslavne spremembe programsko-produkcijskega načrta za leto 2021. V njem se je, kot so komentirali sogovorniki, brez legitimnih utemeljitev napovedalo ukinitve oddaj ali bistvene spremembe na TV Slovenija. Areh je med drugim poskušal uvesti nov dvourni pas na drugem programu, za katerega po besedah dolgoletne novinarke na TV Slovenija Marte Razboršek »absolutno ni imel novinarjev, ker nas je bilo že za preostalo premalo.« Ravno takrat je veliko razočaranih ljudi zapustilo RTV, mnogi kakovostni kadri so odšli h konkurenčnim medijskim hišam, ki so si, kot je dejala, »opomogle z našimi dobrimi novinarji, ki niso zdržali pod obupnimi razmerami.« S tem so, tako Razboršek, poslabšali situacijo na RTV, saj so preostali novinarji dihali na škrge, hkrati pa so se odprla vrata novim, manj izkušenim kadrom.
Jeseni leta 2021 so protestno odstopili uredniki informativnega programa na čelu z odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič. Njeno mesto je kljub nasprotovanju dela novinarjev zasedla Jadranka Rebernik. »Uredništvo je v začetku leta 2022 jasno glasovalo, koga hoče imeti za odgovornega urednika, in z več kot 80-odstotno podporo drugemu kandidatu dalo jasno nezaupnico Jadranki Rebrnik, ki je bila potem mimo volje programskega sveta in mimo volje uredništva imenovana na funkcijo. In od tod izhajajo vsi ti konflikti in nezaupanje in nenazadnje premeščanja določenih novinarjev, urednikov in voditeljev,« je o tem povedala predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov na RTV Helena Milinković.
Ko vodstvu zaradi številčne premoči na vodilnih položajih ni bilo več treba skrivati svoje politične pripadnosti, so mnoge od napovedanih sprememb tudi uvedli. Sprejema novega programskega načrta ni bilo mogoče preprečiti, saj so svetniki, pripadniki desne politične opcije, ki predstavljajo večino sveta, po besedah sogovornikov »glasovali kot en mož«. Z napovedanimi ukinitvami oddaj in spremembami programa se je počasi, a vztrajno, ukinjal tudi RTV, kot smo ga doslej poznali. Vodstvo in dolgoletni izkušeni delavci so tako po strokovni kot politični plati stali na popolnoma različnih bregovih, kar je kmalu postalo jasno tudi gledalcem.
Novi kadri brez kilometrine
V preteklih dveh letih se je na RTV zgodilo veliko kadrovskih premestitev in novih zaposlitev. Kot je razložil Koban, je bil cilj vodstva ustvariti razmere, ki bodo zaposlene prisilile v zapuščanje delovnih mest, saj se ob tem pojavi legitimna zahteva po njihovi nadomestitvi, četudi z manj sposobnimi in manj izkušenimi novinarji in uredniki. »Zdaj so na uredniških mestih ljudje, ki ne upoštevajo novinarskega kodeksa in se ne držijo standardov novinarskega dela,« je nepričakovane zaposlitve komentirala tudi novinarka TV Slovenija in podpredsednica stavkovnega odbora Maša Tomažin Hladen.
Nadalje je razložila, da je novinar nekoč za to, da je postal voditelj denimo Odmevov, potreboval izkušnje, ideje in se moral dolgo truditi, danes pa ni več tako. »Nam se zdi to mogoče malo, ne bom rekla nepravično, zdi se nam ponižujoče do poklica,« je razložila Tomažin Hladen. Sogovornikov ni motilo, da so njihovi mlajši kolegi dobili priložnosti, temveč, kot sta izpostavila tako Tomažin Hladen kot Koban, da za delo, ki ga opravljajo, niso imeli potrebne »kilometrine«. Kot primer tega je Tomažin Hladen navedla potek zaposlovanja voditeljev za Panoramo, katere avdicija ni imela nobenega pogoja, povezanega z izkušnjami v novinarskem poklicu, izkazati je bilo treba le interes za delo in na podlagi tega so zainteresirane nato tudi zaposlili. Nekatere so brez izkušenj zaposlili na položaj z višjim plačnim razredom od nekaterih dolgoletnih novinarjev na hiši.
Četudi so bili nekateri novi kadri neizkušeni, to še ne pomeni, da niso dobro opravili svojega dela. Težava se je pojavila, če in ko so se bili bolj pripravljeni podrediti navodilom in idejam tedaj že jasno politično opredeljenega vodstva. »Zdi se, kot da so ljudje, ki so jih zaposlili, tukaj, da izpolnjujejo določeno agendo, « meni Tomažin Hladen. V nasprotju s tem pa na izkušene novinarje ni mogoče vplivati ali jim sugerirati, kako opravljati svoje delo, saj to zahvaljujoč dolgoletnim novinarskim izkušnjam že dobro znajo, je pojasnila Razboršek.
Četudi so bili nekateri novi kadri neizkušeni, to še ne pomeni, da niso dobro opravili svojega dela.
»Ali imajo manj terminov za vodenje ali nekdo obračunava z njimi na Twitterju ali pa jih nabije Požar …«
Kakšne posledice lahko ima upor nadrejenim v imenu spoštovanja novinarskih standardov in lastne profesionalne intuicije, so na lastni koži občutili Saša Krajnc in njegovi sodelavci. Krajnc je v TV Dnevniku 17. avgusta 2022 pred prispevkom, ki je bil odziv vodstva RTV Slovenija na uvodnik Mladine, v katerem je avtor kritičen do razmer na RTV, dejal, da gre za prispevek, objavljen po izrecnem navodilu urednice informativnega programa Jadranke Rebrnik. Urbanija se je na izjavo Krajnca odzval s komentarjem, da voditelj in urednica Vesna Pfeiffer nista bila kos pripravi oddaje, saj naj bi bila v hudi osebni stiski. Po mnenju Urbanije je šlo za hudo kršitev brez strokovne podlage, zato je po dogodku zahteval premestitev obeh. 23. avgusta se je v znak solidarnosti 38 zaposlenih v zaključni špici oddaje postavilo za Krajnca in mu tako izrazilo podporo – ter zaradi tega dobilo opomine pred odpovedjo delovnega razmerja.
Zaradi nečesa, kar so sami dojemali kot solidarno gesto, so tako sankcionirani za dve leti. Opominov ne morejo izpodbijati niti se nanje pritožiti, zaradi njih pa lahko, kot je ponazorila Tomažin Hladen, »za vsako stvar ‚odletiš‘«.
Trenja med vodstvom in stavkajočimi zaposlenimi po navedbah slednjih pogosto preraščajo v šikaniranje, ki onemogoča kakovostno opravljanje dela. Mnogi so zato že odšli, tisti, ki so kljub težkim razmeram ostali, pa se v razdvojenih uredništvih počutijo demotivirane. »Vesna Pfeiffer je na primer jasno izrazila svoje mnenje, nato pa so jo degradirali na urednico jutranjih poročil, da mora ob petih zjutraj tipkati poročila in biti deklica za vse. Dela to, kar so tradicionalno počeli začetniki,« je opisal Koban.
O podobnem je pripovedovala tudi Tomažin Hladen: »Vedno so izredne razmere, veliko ljudi je na bolniški, veliko ljudi se psihično ne zmore več sestavljati, boriti, sodelovati v nekih debatah, kjer se krešejo različna mnenja – ker ne zmorejo. In potem se jim zdi, da so šikanirani: ali imajo manj terminov za vodenje ali nekdo obračunava z njimi na Twitterju ali pa jih nabije Požar, pač nekaj od tega. In to res ni v redu.«
Novo vodstvo ni odpustilo nikogar, a je za okrog 200 oziroma deset odstotkov zaposlenih uporabilo t. i. metodo mehkega odpuščanja: za predčasno upokojitev so jim obljubili deset odpravnin, čeprav jim po zakonu pripadajo le tri. Po besedah Milinkovič se večina ni upokojila zaradi denarja, ampak zato, ker niso več zmogli prenašati poniževanja. »Tukaj so profesionalno delali 30, 40 let in mislim, da si nihče ne zasluži tolikšnega ponižanja in razvrednotenja njihovega dela, kot se dogaja sedaj. In s temi ljudmi je odšlo tudi znanje,« je povedala in dodala, da je škoda, ki je tako nastala, nepopravljiva.
Urbanija se z očitki, da veliko zaposlenih zapušča informativni program, ni strinjal. Menil je, da je bila situacija na RTV bistveno boljša kot pred začetkom stavke, a priznal, da je potrebno postoriti še veliko stvari. Na očitke poseganja v uredniško svobodo in podrejanja novinarjev z grožnjami se je Urbanija odzval z izjavo: »Vesel bom konkretnih pripomb in argumentiranih kritik ob posameznih primerih, če do tega pride.« Nekatere kritike delovanja RTV, ki so prišle prav od trenutnega vodstva, so bile včasih na mestu, pa je priznala Razboršek. Rešiti bi se jih dalo na zelo preprost način, je menila, morda z odpiranjem kakšne nove teme, ki jo potem novinar profesionalno obdela. A po njenem mnenju v zadnjih dveh letih ni govora o tem, temveč gre za jasno razvidno politično agendo.
»Če je eden izmed nas šibek, smo šibki vsi«
Vidnejšim predstavnikom stavkovnega odbora smo zastavili vprašanje, kakšno je vzdušje v takšnem delovnem okolju. Odgovori so bili podobni: ne najboljše. Komunicirati z vodstvom je po besedah sogovornikov izredno težko. »Glede na to, da novinarji sledimo resnici, iščemo argumente, imamo pa trenutno vodstvo, ki laže, se proti temu morda niti ne znamo boriti,« je povedala Milinkovič.
Tista borba, ki pa se je, uspešno ali neuspešno vendarle dogajala, pa je po mnenju Tomažin Hladen razlog za še slabše vzdušje v kolektivu. Takšno okolje je za nastajanje informativnih oddaj še posebej pogubno. Kot najpomembneje je Milinković namreč izpostavila to, da je voditelj v studiu, ko oddaja teče v živo, varen, samozavesten in da za njim stoji cela ekipa. »Da na televiziji izide en izdelek, je potrebnih vsaj deset ljudi, in če je eden izmed nas šibek, smo šibki vsi,« je povedala. Kako pomemben je dober in enoten kolektiv, je bilo mogoče razbrati iz informativnega programa na TV Slovenija, v katerem je pogosto prišlo do vidnih napak zaradi izločanja bolj strokovnega in izkušenejšega kadra.
Kljub temu pa, tako Razboršek, so sami poskušali zmeraj delati profesionalno, da je bilo tisto, kar so ustvarili, dobro. »Saj marsikaj je še vedno dobro narejeno, da ne bo prišlo do pomot.«
“Nihče si ne zasluži tolikšnega ponižanja in razvrednotenja njihovega dela, kot se dogaja sedaj.”
Politična vojna
Po mnenju Milinković so bili zaposleni na RTV kolateralna škoda vojne, ki je bila v resnici politična: »Javno RTV si od nekdaj želijo vse politične stranke nadzorovati na tak ali drugačen način, ker je pač tako močan medij.« Vrnitev situacije v stare ali pa vsaj boljše tirnice ne bo enostavna: »Hitro ne bo, boleče bo, trajalo bo – že predolgo traja. Najhuje pri vsem je ravno to, da je toliko psihičnih pritiskov.« Tudi Marta Razboršek je povedala, da so se v njenih skoraj 30 letih na RTV tudi prej pojavljale težave, a da je to, kar se je dogajalo pretekli dve leti, popolnoma drugače. »Politični pritiski od zunaj so sicer bili vedno prisotni, vendar ne v takšni meri. Dejansko smo ugrabljeni s strani ene politične opcije.«
Ker vodstvo ve, da se jim izteka čas za prevzem medijev in da je to njihov zadnji poskus, so tokrat toliko bolj agresivni, je razložila Milinković. A kljub temu je ostala optimistična: »Nihče še ni naredil tega, kar smo naredili mi – Madžarom ni uspelo, Poljakom ni uspelo, nam pa je uspelo,« se je spominjala referenduma o RTV.
Maša Tomažin Hladen je medtem poudarila, da je tudi vodstvo zaposlenim očitalo političnost, a da jim tega ni uspelo dokazati: »Mi smo poskušali sprožiti samo profesionalni spor. Kar hočemo, je profesionalni program.« Zaključila je, da so vsa druga nesoglasja in trenja iz preteklosti v boju za RTV pustili za seboj: »Izkazalo se je, da smo res ekipa in profesionalci, ki vemo, kako mora izgledati profesionalno delo novinarja. Tukaj smo se povezali, tukaj stojimo in smo. Isti, peščica ali nepeščica, je čisto vseeno. Pa ni nas le peščica, točno vemo, zakaj se ne predamo. In veliko nekih zadev iz preteklosti je treba ali pozabiti ali preseči, ker v vsakem kolektivu so trenja, ampak tukaj smo vse to presegli. To smo pustili za sabo in kmalu bo prišla točka nič.«